Zaradi upadanja kognitivnih in fizičnih sposobnosti, spreminjajoče se cestne infrastrukture, gostote prometa in sprememb v prometni zakonodaji, postaja vožnja za starejše udeležence v prometu vedno bolj zahtevna. Zahtevnost povečujeta med ostalim še upadanje vozniške kondicije in v prevozna sredstva vgrajena napredna tehnologija vključno s podporni/asistenčni sistemi. Zato vožnja od voznikov, zlasti starejših, zahteva popolno osredotočenost na cesto, saj lahko vsaka motnja privede do nesreče, ki ogroža tako voznika kot vse ostale udeležence v prometu.

Ne glede na vse bolj napredno tehnologijo in številne podporne/asistenčne sisteme v vozilih, je nujno zavedanje, kako pomembno je, da med vožnjo ostanemo osredotočeni na cesto. Moteči dejavniki niso samo uporaba mobilnega telefona, ampak tudi druge aktivnosti, ki odvračajo pozornost voznika, kot so nastavitve multimedijskih naprav in asistenčnih sistemov v vozilu, prehranjevanje, ukvarjanje s potniki ali celo čustveno stanje voznika.  Med vožnji se torej  vozniki srečujemo z različnimi dejavnostmi, ki odvračajo pozornost od vožnje. Te motnje razdelimo v tri kategorije in sicer:

1. vizualne – ko voznik odvrne pogled s ceste,
2. telesne – ko voznikove roke niso na volanu/krmilu in
3. miselne – ko voznikove misli niso osredotočene na vožnjo.

 

Najpogostejši in najbolj nevarni moteči dejavniki so:

• Uporaba mobilnega telefona:  ne glede na to zakaj ga uporabljamo odvrne pogled s ceste, roke z volana in misli od vožnje. Tudi prostoročna uporaba telefona zmanjšuje zbranost, saj pogovor zahteva miselno pozornost, kar vpliva na sposobnost hitrega odzivanja na prometne situacije.
• Spremljanje zaslonov in nastavitve multimedijskih naprav: zasloni v sodobnih avtomobilih omogočajo dostop do številni funkcij, kot so navigacija, radio, klimatska naprava, nastavitve voznih programov in asistenčnih sistemov. Nastavitev teh funkcij večinoma zahtevajo preusmeritev pogleda s ceste, kar spet povečuje tveganje za nesreče. Zato je nujno, da vse želene nastavitve in prilagoditve uredimo pred vožnjo ali pa se, če je to nujno potrebno, varno ustavimo. Vožnja z uporabo naprednih sistemov ne pomeni, da lahko voznik zanemari pozornost na cesto.

• Ukvarjanje s potniki: pogovori s potniki, še posebej čustveno nabiti pogovori, prepiri ali smeh, lahko hitro odvrnejo voznikovo pozornost. Otroci in hišni ljubljenčki v avtomobilu lahko postanejo zahtevni, kar sili voznika, da se odziva na njihove potrebe in s tem zanemari cesto.
• Utrujenost in zaspanost med vožnjo je nevarna, saj vpliva na voznikovo sposobnost hitrega in pravilnega odzivanja. Vozniki, ki so utrujeni, pogosto zaznavajo prometne razmere počasneje, njihov reakcijski čas je daljši, povečana pa je tudi verjetnost »mikrospanja« – kratkega obdobja, ko voznik za nekaj sekund zapre oči (ali pa tudi ne) in izgubi pozornost. Če začutite utrujenost, se varno ustavite in počivajte.
• Čustveno stanje: vozniki, ki so jezni, žalostni ali preveč vznemirjeni, imajo zmanjšano sposobnost nadzora nad vozilom. Čustveno razburjenje lahko vodi v impulzivne odločitve, ki povečajo tveganje za nevarne situacije. Avto ni pravo mesto za drame, prepire ali prevelika veselja – vozniki morajo ostati mirni in zbrani, osredotočeni na cesto.
• Zunanje motnje ob cesti kot so reklamni panoji, zanimive stavbe, prometne nesreče in gradbišča, so vse zunanji dejavniki, ki lahko hitro odvrnejo voznikovo pozornost. Nevarne so predvsem zato, ker pogosto preusmerijo voznikov pogled stran od ceste za daljše obdobje. Čeprav se ne moremo izogniti vsem motnjam, je pomembno, da se zavestno trudimo, da ostanemo osredotočeni na cesto.

• Uživanje hrane in pijače med vožnjo se morda zdi neškodljivo, a tudi to odvrača pozornost od ceste. Z vsakim gibom roke, ki išče prigrizek ali pijačo v osrednji konzoli, voznik tvega izgubo nadzora nad vozilom. Poleg tega lahko kapljica omake ali kave na oblačila še hitreje preusmeri pozornost od razmer na cesti.

Če torej zaključimo je vsaka sekunda nepazljivosti med vožnjo lahko razlika med varnim potovanjem in prometno nesrečo. Pomembno je, da se zavedamo, kako različni moteči dejavniki – bodisi v vozilu bodisi zunaj njega – vplivajo na našo sposobnost vožnje. Kot vozniki imamo odgovornost, da ostanemo zbrani in osredotočeni na vožnjo. Obvladovanje motenj in zavestna osredotočenost na prometno dogajanje okoli nas, pa je ključna za varnost vseh udeležencev v prometu.

 

Pripravil Miklavž Bole

Vir: AVP RS