Kot je bilo objavljeno, smo se v torek odpravili na planinski izlet v Logarsko dolino. Bilo je precej prijavljenih zato je del vožnje odpadel (Pavličevo sedlo), ker smo se vozili z večjim avtobusom kot je bilo sprva mišljeno. Veselje na poti ni bilo zato nič manjše. Po jutranji kavici in krofu na Trojanah smo po ozki in ovinkasti cesti prispeli v Logarsko dolino. Najprej smo se vsi napotili proti slapu Rinka in imeli smo kaj videti. Slap se nam je predstavil v vsej svoji veličini.

Razdelili smo se v dve skupini. Prvo lažjo, ki se je vrnila do hotela Plesničar in si ogledala slap Palenk, sta vodili Marta in Zdenka. V tej skupini velja posebej pohvaliti najstarejšega člana tega planinskega izleta g.Franca Mejača, ki je kljub letom brez problemov zmogel naporno hojo. Po informacijah, ki smo jih pridobili so se imeli zelo dobro in nihče ni pogrešal druge skupine.

Ta se je pod vodstvom Olge, Jankota in mlade neumorne Ajde v družbi Helene in Štefana iz Švedske odpravila po strmi poti do koče na Okrešlju. Nekaj pohodnikov je sicer imelo težave pri hoji. Zaradi prehitrega pridobivanja višine so morali malo zajeti sapo, a do koče smo mimo izvira Savinje srečno pripešačili vsi. Po krajšem postanku se je večina odpravila še do obeležja, kjer se je pri vaji reševalcev pred leti zrušil helikopter. Kar prehitro je prišel čas povratka. Uživali smo v prečudoviti panorami in na parkirišču pri slapu Rinka smo ugotovili, da je bil sestop za večino težji od dopoldanskega vspona.

Z avtobusom smo se zapeljali do hotela Plesničar, kjer smo se združili z prvo skupino. Složno smo se odločili, da spremenimo predvideno smer povratka. Vrnili smo se po Tuhinjski dolini, s postankom na prelazu Črnivec, mimo Kamnika domov, kamor smo dobre volje, polni lepih vtisov prispeli pred osmo uro. Iz slik je razvidno, kako dobro smo se imeli ter kaj vse lepega smo doživeli in videli. Kdor ni bil z nami se mu bo še kolcalo.