Pešci v obdobju krajših dni in v slabših vremenskih razmerah

Po statističnih podatkih se večina prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, zgodi v jesenskem  in zimskem in času (dan je najkrajši,vremenske razmere so neugodne (megla, dež, sneg), vidljivost slabša. Statistika kaže, da se večina nesreč pešcev s smrtnim izidom zgodi v temnem delu dneva (najslabši je mesec november).  Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci v starosti nad 64 let. 

Sicer pa pešci za svojo varnost najbolje poskrbimo kar sami, če:

  1. dosledno upoštevamo prometne predpise,
  2. uporabljamo odsevne predmete, ki izboljšajo našo opaznost cesti  in
  3. se previdno in preudarno vključujemo v promet, ter skušamo predvideti ravnanje ostalih udeležencev.

Za starejše pešce pa dodatno velja še:

  1. UČENJE IN OBNAVLJANJE ZNANJA cestno prometnih predpisov kot odgovor staranju.
  2. VZDRŽEVANJE DOBRE TELESNE IN DUŠEVNE KONDICIJE (redna zmerna telesna aktivnost, npr. hoja).
  3. POSVETOVANJE Z ZDRAVNIKOM glede upada sposobnosti zaradi starosti, ter različnih zdravstvenih stanj in zdravil.
  4. ZAVEDANJE morebitnih slabših sposobnosti za varno udeležbo v prometu (vid, sluh, motorika), za kar je potrebna dodatna previdnost in/ali spremstvo.
  5. IZOGIBATI se bolj prometnim cestam in prometnim konicam, ter sprehodom v mraku.
  6. NAČRTOVANJE POTI in HOJE v naprej in izbire manj prometnih in dobro osvetljenih poti.
  7. NAKAZATI PREČKANJE CESTE Z DVIGNJENO ROKO in počakati, da nam vozniki odstopijo prednost.
  8. Alkohol, določena zdravila in psihoaktivne substance  so tudi pri pešcih dejavnik tveganja, saj zmanjšuje spodobnost za ustrezno presojo, zaznavne in fizične sposobnosti.

Pripravil:

Miklavž BOLE