Črtkana črta ob robu vozišča

Po več mesecih novosti na občinskih cestah in vedenju voznikov motornih vozil, kolesarjev in pešcev ocenjujemo , da je še precej uporabnikov, ki so potrebni nekaj več poznavanja o novostih. Naključna opažanja odkrivajo, da marsikomu dela črtkana talna označba na robu cestišča težave, še posebno zato, ker sredinske črte ni več.

Ko govorimo o oblikah trajnostne mobilnosti, se srečamo s potrebo po razvoju kolesarstva tako v prostem času kot za razne opravke, vključno z odhajanjem v in iz službe,  za kar pa je predvsem pomembna razvita in varna kolesarska infrastruktura. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa, da se z rdečerjavo barvo označujejo prometne površine za kolesarje. Obarvane so kolesarske površine v območjih križišč ali v območjih prečkanja kolesarske površine s cesto. Na cestah v naseljih pa je ob beli robni črti lahko zarisana še rdečerjava debelejša črta na notranji strani kolesarske površine. Trenutna prevladujoča rešitev je kolesarski priporočeni pas

Na precejšnjem delu cest v občini je od lanskega leta narisan priporočeni kolesarski pas, kar nedvoumno sporoča, da je cesta namenjena tako motornemu prometu kot tudi kolesarjem. Na nek način spodbuja kolesarjenje, saj je kolesarjem odmertena kolesarska površina, voznike motornih vozil pa opozarja na prisotnost kolesarjev.

Zavedati pa se je potrebno, da same talne označbe nujno ne prinesejo večje varnosti. Imajo pa pomemben psihološki učinek. Sicer varnost povečuje ukrep omejitve hitrosti na delih ceste z vrisanim priporočenim kolesarskim pasom.

Robna prekinjena črta pa nima enake vloge kot predhodno omenjeni priporočeni kolesarski pas. To vse pogosteje najdemo zunaj naselij. Narisana je tam, kjer je širina vozišča večja od 4,50 m in manjša od 5,25 m (primer Mlaka-Retnje). V takih primerih razmejitve smernih vozišč ni mogoče označiti s sredinsko ločilno črto. Namesto sredinske črte je torej označen rob vozišča, ki marsikaterega starejšega voznika, ki je bil vajen sredinske črte, zmede.