V torek, 19. maja 2026, smo se ob 7. uri odpeljali proti Novi Gorici. Po postanku na postajališču Lom smo se na avtobusu seznanili s planom izleta in dogodki med 1. svetovno vojno, ki so se dogajali na Škabrijelu. Spoznali smo bogato, skoraj 500 letno zgodovino romarske poti na Sveto Goro in dogodke povezane s sliko Svetogorske Kraljice.

V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nas je sprejela Mirjam Brecelj, knjižničarka Škrabčeve knjižnice in vodja ogledov samostana. Na prijeten in humoren način nam je na ploščadi pokazala nekaj pomembnejših zgradb in predelov Gorice, goriški grad, palačo Coronini, semenišče, Travnik s cerkvijo sv. Ignacija in na slovenski strani park z vilo Rafut, ki je edini objekt neoislamske arhitekture v Sloveniji in eden najlepših  v  širšem evropskem prostoru. Nadaljevali smo v  cerkvi, kjer nas je seznanila z zgodovino samostana in največjimi vrednostmi v današnjem samostanu, Škrabčevo knjižnico, grobnico zadnjega francoskega kralja Karla X. in še petih članov družine Burbonov ter zbirko vrtnic burbonk na samostanskem vrtu. Posebej nas je opomnila na največje dragocenosti knjižnice, to je 33 prvotiskov – inkunabul in izvod Bohoričeve slovnice Zimske urice iz leta 1584 z avtorjevim lastnoročnim, posvetilom.

Po ogledu omenjenih dragocenosti smo se odpeljali na Sabotin, kjer smo se najprej ob pijači in kavici malo spočili, kupili tudi prve češnje, nato pa je sledil ogled ostalin 1. sv. vojne. Vodič Matija nam je predstavil nesmiselnost vojne in težko življenje vojakov na fronti. Dobra ura je hitro minila in po skupinski fotografiji smo prijetno utrujeni ob klepetu pojedli kosilo. V popoldanskih urah smo se polni vtisov odpeljali proti domu.

Po napovedi dogodkov društva v prihodnjem mesecu smo se  zahvalili tudi prijetnemu vozniku Mirku, ki je mirno in varno pripeljal domov vseh 46 izletnikov, tako kot je bilo napovedano, ob 19. uri.

Mihael Zaletel

Pohodniki DU Tržič smo se v TOREK, 5. 5. 2026, odpravili  na Blegoš.

Avtobus nas je zapeljal skozi Poljane, Javorje in do Gorenje Žetine. Po kar adrenalinski vožnji smo prispeli do Črnega kala, ki je bilo naše izhodišče.

Naša pot se je pričela po markirani poti najprej do koče(1391 m). Vreme res ni bilo razgledno, kljub temu pa se nas je večina odpravila še na vrh Blegoša. ki je 171 m višji od koče. Žal nismo bili deležni lepih razgledov, ki jih običajno nudi vrh in še malo je pihalo, zato smo se kar hitro odpravili nazaj v kočo.

Tam so nas že čakali ostali pohodniki in pa seveda prijazni oskrbniki in topla koča. Nazaj smo se vrnili po gozdni cesti, ki je bila najbolj varna.

Kar 24 pohodnikov se je nas je udeležilo pohoda, vsi smo bili zadovoljni, da nam je vreme zdržalo.

Lep planinski pozdrav, Dragica Štalc