POHOD NA KRIM – 21.04.2026

Tudi tokrat je bil torek namenjen za pohod naših članov. Po letnem planu smo se 21. aprila odpravili na Krim (1107 m), ki dominira na obrobju Ljubljanskega barja. Je  najvišja gora v Krimskem hribovju. Zaradi svojega položaja in oblike, je ena najbolj prepoznavnih gora v okolici Ljubljanske kotline, ter ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji.

Na  Rakitno, kot izhodišče pohoda, smo se v dopoldanskih urah pripeljali z avtobusom in od pešačili proti cilju pohoda. Žal ali pa k sreči nismo med pohodom medvedom izvali nobenega zanimanja tako, da smo mimo spomenika NOB dosegli vrh Krima. Tu smo imeli ta privilegij, da je bila koča odprta namenoma za nas, po drugi strani pa nam vreme ni dopustilo pričakovanih razgledov na del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alpe. Smo pa imeli priložnost s povsem nove perspektive videti Ljubljansko barje in pa seveda naselja in mesta v Ljubljanski kotlini.

Na povratku smo celo doživeli nekaj kapelj dežja, ki so bile sicer ena od velikokrat omenjenih tem, zlasti pred in med pohodom. Seveda smo vsi udeleženci  varno prispeli do izhodišča pohoda in se prijetno utrujeni vrnili domov.

Pohoda se je udeležilo 38 udeležencev.

Zapisal: M. Bole

 

/od

POROČILO POHODA na Svetega Petra in Sankaške koče nad Begunjami – 07.04.2026

DU Tržič smo se v torek, 7. 04. 2026,  odpravili iz parkirišča v Krpinu najprej do cerkve Sv. Petra in potem naprej do Sankaške koče. Po eni uri hoje smo prišli do koče, kjer se nam je odprl čudovit razgled na Julijce, Blejsko jezero je bilo kot na dlani. Naši pogledi so segali vse do Snežnika v daljavi. Uživali smo v dobri družbi in toplem pomladanskem soncu. Tudi pot navzdol je bila prijetna, devetnajst pohodnikov se nas je varno vrnilo do naših parkiranih avtomobilov.

Zapisala, Dragica Štalc

/od

POHOD OCISKE JAME IN DOLINA GLINŠČICE – 24.03.2026

V torek, 24. marca, smo se v jutranjih urah odpeljali na izhodišče pohoda od Ocizle (n.m. 443m), skozi Beko in Botač (n.m. 180m), preko spomenika Emiliju Comiciju (n.m. 320 m) v dolino Glinščice z zaključkom  v Boljuncu (Bagnoli della Rosandra – n.m. 74m). Pohod smo torej začeli na slovenski strani in zaključili na italijanski.

Z nekaj adrenalina in po mojstrskem manevriranju voznika avtobusa na obvozu skozi Klanec, smo se  prebili iz Kozine do Ocizle. Iz Ocizle smo se napotili proti Ociskim jamam, delno po TIGR-ovi spominski poti, kjer smo najprej opazovali kraški svet in si ogledovali številne ponore, vrtače, brezna, naravni most in seveda »izdelke« potoka kraških značilnosti.  Vzpeli smo se do slikovite vasi Beka. Ko smo dosegli travnato jaso na Stezi prijateljstva, smo si privoščili polurni počitek. V nadaljevanju smo se po gozdni poti spustili mimo mejne zapornice v obmejno vas Botač (Bottazzo). Sledil je vzpon do razgledišča nad kanjonom Glinščice in na 36 metrski slap Supet in dalje do cerkve sv. Marije na Pečah (Chiesa di Santa Maria in Siaris). Od tu smo se težko kategorniki povzpeli na Comicijev greben, po katerem smo nadaljevali pot do obeležja plezalcu Emiliu Comiciju. Tu smo si ob dih jemajočih pogledih proti Trstu in tržaškem zalivu, privoščili okrepčilo iz nahrbtnika. Po drugi poti pa smo se pod navpično steno Počivence, s številnimi plezalnimi  smermi, spustili proti Boljuncu. Med hojo smo videli tudi dobro ohranjen vodovod iz rimskih časov. Lahko kategorniki pa so se po zaužitju obroka in pijače iz nahrbtnika odpravili po lažji poti proti Boljuncu, kjer smo se pri najnižje ležečem planinskem zatočišču Maria Premude  v Italiji, ob potoku Rosandra, na nadmorski višini 82 m, ponovno »sestavili«. Pot smo nadaljevali do planiranega cilja pohoda, kulturnega doma Franceta Prešerna v Boljuncu.

V popoldanskih urah smo se prijetno utrujeni  in polni vtisov odpeljali proti domu in se že razveselil naslednjih napovedanih pohodov.

 

Zapisal: Miklavž Bole

 

/od

OBISK MARIBORA – 17. 03. 2026

OBISK MARIBORA  dne, 17. marca 2026

Po nekaj pohodih v bližnjo okolico, smo se tokrat odpravili na izlet z namenom spoznati vsaj nekaj znamenitosti drugega največjega mesta v državi oziroma štajerske prestolnice Maribora. Predno pa smo prispeli na dogovorjeno izhodišče, smo se »obvezno» ustavili na jutranjem napitku na Trojanah.

Z izvedbo programa izleta smo začeli na Lentu, kjer smo poleg temeljito obnovljenega dela Maribora, občudovali najstarejšo vinsko trto na svetu. Sledil je voden ogled Muzeja najstarejše trte, kjer smo izvedeli celovito zgodbo Maribora skozi stoletja, seveda s poudarkom 450 let staro dediščino trte modre kavčine, njenih skrbnikih in razvoju vinogradništva in vinarstva. Manjkala tudi ni degustacija tokrat vina Ranina, po izboru aktualne vinske kraljice.

Po prvi tretjini programa smo nadaljevali z vodenim ogledom pomembnih znamenitosti Maribora, vse od  Lenta, preko Vojašniškega trga z lutkovnim gledališčem, Glavnega trga s kužnim znamenjem, Grajskega trga, Trga svobode, pogled namenili tudi Frančiškanski cerkvi, nadaljevali mimo Vinagove vinske kleti do Slomškovega trga, ki ga z vzhodne strani zamejuje mariborska Stolnica z zahodne pa zgradba rektorata Mariborske univerze. Ogled smo nadaljevali do Trga generala Maistra, ter se mimo  Muzeja narodne osvoboditve Maribor sprehodili do Mestnega parka, katerega urejanje datira v leto 1872 in v katerem še danes raste 150 različnih vrst dreves in grmovnic. Izpostaviti še velja, da je  v slednjega redno zahajal in telovadil do poznih let, naš olimpionik Leon Štukelj.

Sledila je še tretja tretjina programa, torej ogled Mariborskega akvarija-terarija, ki se nahaja  na obrobju Mestnega parka in ima več kot 70 letno tradicijo. Tudi tu nismo ostali brez strokovnega vodenja, ki nas je popeljalo k seznanjanju 120 različnih vrst rib v 39 akvarijih z rečnega, jezerskega in morskega okolja, z vseh koncev sveta. V terariju, ki pa ima krajšo tradicijo kot akvarij, pa smo si ogledali več kot 50 vrst plazilcev in dvoživk.

Ker nam je po zaključku planiranih ogledov do predvidenega kosila v gostilni Pri Karlu ostalo še nekaj prostega časa, smo ga izkoristili tako za sprehod po parku do Treh ribnikov in/ali za uživanje okrepčilnih napitkov.

Na povratku pa so,  kljub temu, da postanek na Trojanah ni bil predviden, »trojanski krofi« le premamili toliko udeležencev, da so bili vzrok za dodaten postanek. Vsekakor pa lahko zaključimo, da je bil izlet več kot uspešen tako glede lokacije in vsebine.

 

Zapisal: Miklavž Bole

 

/od

Poročilo o zboru članov DU – 14.03.26

Dne 14. 3. 2026 je v Restavraciji Raj v Tržiču potekal zbor članov društva.  Na zboru članov so bili prisotni tudi  gostje: podžupanja Občine Tržič Metka Gaberc, podpredsednik PZDU Ivo Veger,   predsednik Športne zveze Tržič Silvo Japelj, sekretarka Biserka Drinovec,  predsednik ZKO David Ahačič, predsednik ZAŠM Miklavž Bole, predsednik Društva invalidov Jože Bohinc

Na zboru so bila potrjena vsa poročila za leto 2025 in  potrjeni vsi plani  za leto 2026.

Sprejet je bil tudi sklep, članarina bo od leta 2027 znašala 15 EUR.

Na zboru so bila podeljena priznanja Prostovoljec ZDUS :

Ljubi Jakšič, Magdi Sitar, Marjeti Slabe, Mariji Rakovec, Jožefi Peteh in  Marini Berlot.

Zveza kulturnih organizacije Tržič je našim članicam za delo v pevskem zboru Društva upokojencev Tržič podelila :

Zlato Kurnikovo značko Silvi Škofic

Bronasto Kurnikovo značko Maruši Sedminek, Marjeti Slabe in Jelki Snedic

 

Predsednica društva Darja Ahačič

/od

POHOD PODLJUBELJ-PIRMANCE-KAMNEK-TRŽIČ – 24.02.2026

Kot napovedano smo se 24. februarja, ob 8:40 odpravili na pohod kar s »Pomembnejšega avtobusnega postajališča Tržič«.  Do samega izhodišča smo se odpeljali z avtobusom na redni liniji Tržič- Podljubelj in stroške prevoza pokrili z »rdečo kartico« – kartico integralnega javnega potniškega prometa. Med spominskim obeležjem, ki simbolizira legendo o nastanku Tržiča in Podružnično osnovne šolo Podljubelj se nas je 26 udeležencev pohoda »preštelo« in krenilo po cesti na Reber in dalje  proti sedlu med kmetijama Završnik in Počivalnik. Tu smo si privoščili okrepčilo iz nahrbtnika, obujali spomine na ta prave zime, smučišče izpod Velikega vrha in seveda spregovorili o »meji« med S. Ano in Sv. Katarino. Seveda se je bilo potrebno tudi vrniti v Tržič in to po markirani poti pod Velikim vrhom čez Pirmance in Kamnek.

V času več kot 3 urne hoje in 340 m vzpona ter 500 m spusta smo spoznavali bližnjo in daljno okolico, pogledali na okoliška naselja, kmetije, ter hribe in gore. Ob ponovnem spoznanju, da imamo prelepo okolico, smo se polni vtisov razšli z mislijo na naslednje napovedane pohode oziroma izlete.

Zapisal: Miklavž Bole

 

/od

POHOD DO BISTRIŠKE PLANINE(1057m) – 10.02.2026

Kljub turobnem vremenu, se nas je v torek, 10. februarja ob 9 uri, 19 nadobudnih pohodnikov, članov DU Tržič, zbralo na Brezjah pri Tržiču. To je bilo izhodišče planiranega pohoda na Bistriško planino, seveda ne po klasični poti temveč po brezpotju za Jamo na Dobje. Za večino udeležencev je bil ta pohod povsem novo spoznanje Tržiške neposredne okolice. Tokrat smo imeli tudi privilegij, da smo lahko prav vsi, ob prihodu na cilj, kljub sicer delovnem dnevu, posedli v ogreti koči. Izjema sta bila samo dva kosmatinca tokratnega vodiča, ostala pred vrati.

Po dobrih 45 minutah, ki smo jih preživeli v prijetnim druženju ob čaju in kavi, izmenjavi informacij o prihodnih dogodkih, smo se po klasični poti odpravili na izhodišče. Tudi tokrat uspešno, brez nezgod, obsijani s soncem in polni dobre volje.

 

Zapisal: Miklavž Bole

 

/od

POHOD OD NC PLANICA DO KOČE V TAMARJU – 27.01.2026

Kljub turobnem vremenu, ki nas je pričakalo 27. januarja v jutranjih urah ob odhodu na predvideni pohod iz NC Planica do koče v Tamarju, smo na samem pohodu doživeli zimsko pravljico, ki nam je obudila spomine na našo mladost, ko sta bila sneg in škripanje pod nogami pravilo za zimske mesece.

Pisana druščina 31 udeležencev je, na samem pohodu, uživalo v prekrasnem jasnem in osončenem dnevu v idilični dolini Tamarja. Izjemno kuliso so dopolnjevali še v soncu žareči okoliški vršaci. Med občudovanjem čarobne narave in prijetnim klepetanjem, smo hitro dosegli ciljno destinacijo. V koči smo si privoščili enourni postanek, ki smo ga namenili okrepčilu in seveda okušanju različnih napitkov, tako v »degustacijske« kot tudi druge namene.

Sledila je še tradicionalna »gasilska« fotografija in odhod na izhodišče pohoda. Tu smo se še enkrat ozrli na skakalnice in letalnico v NC Planica, se vkrcali na avtobus in odpeljali proti domu, nazaj v megleni objem.

 

Zapisal: Miklavž Bole

/od

POROČILO O POHODU DO KOČE NA LJUBELJSKEM PRELAZU – 15.01.2026

Pa smo jih zastavili, bi lahko izpostavili ob prvem letošnjem pohodu članov DU Tržič. Pohod Ljubelj-Ljubeljski prelaz smo izvedli v četrtek, 15. januarja 2026.

Ob 9. uri  se nas je 20 udeležencev zbralo na parkirišču na Ljubelju, od koder smo  v zmernem tempu krenili po zasneženem, vendar  ne spolzkem cestišču proti zastavljenem cilju. Tako med samim pohodom, kot tudi v sami koči smo si imeli veliko za povedati.

Po okrepčilu in gasilski fotografiji smo se odpravili na izhodišče in med pohodom razmišljali že o naslednjem in pohodih,  ki mu bodo sledili.

Zapisal: Miklavž Bole

 

/od

Zaključno srečanje kolesarjev DU Tržič – 2025

Da bi še formalno zaključili organizirano kolesarjenje članov DU Tržič v sezoni 2025, se nas je 18 udeležencev le teh, srečalo 10. decembra v restavraciji RAJ.

Po nagovoru predsednice Društva upokojencev Tržič Darje Ahačič, smo spregovorili o statističnih podatkih kolesarjenj, proglasili naj kolesarja in naj kolesarko leta 2025, se seznanili z osnovnimi informacijami o planu kolesarjenj za leto 2026, ter podali nekaj napotkov za vzdrževanje e-koles čez zimsko obdobje.

Miklavž Bole se je vsem udeležencev zahvalil za korektne medsebojne  odnose, spoštovanje dogovorjenih pravil kolesarjenja in cestno prometnih predpisov. Slednje je rezultiralo tudi k nič nesrečam, nič okvaram in nič mandatnim kaznim.

 

Zapisal: M. Bole

 

/od