Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje

V programu Evropskega tedna mobilnosti je bil kot zadnja aktivnost dne, 29. oktobra 2025 ob 9:00 v  Sokolnici, izveden »Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje«.

V tem dinamičnem dopoldnevu, posvečenem zdravemu življenju, aktivnemu staranju in medgeneracijskemu povezovanju, smo člani DU Tržič s svojo prisotnostjo pomembno prispevali k njegovi uspešnosti. Aktivno smo sodelovali  tako pri vajah za večjo vitalnost in boljše počutje, se seznanili z ključnimi kolesarskimi veščinami za varno uporabo kolesa in udeležbo v prometu, spoznali prednosti in trike varne vožnje z e-kolesi, osnove vzdrževanja kolesa, način in pravila izposoje koles »Gorenjska.bike«, ter se tudi zapeljali z njihovimi kolesi z električno podporo(Center trajnostne mobilnosti).

V času dogodka, pa so lahko vsi udeleženci  Izkoristili priložnost za brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in telesne teže, ki so jih izvajali strokovnjaki Centra za krepitev zdravja. Vsem, ki so izkoristili to priložnost so tudi svetovali, kako z aktivnostmi, kot sta na primer hoja in kolesarjenje, izboljšati svoje zdravje in počutje.

Zapisal: Miklavž BOLE

V torek, 7.10.2025, smo se odpeljali na pohod z namenom ogleda ostankov  poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum (Ajdovski zid), najveličastnejšega rimskega spomenika na slovenskih tleh, ter dela Rupnikove linije.

Pohod smo začeli na odcepu za Zaplano na magistralni cesti med Vrhniko in Logatcem in kmalu prišli do prvih ostankov nekdaj mogočne gradnje, ki so jo v 3. in 4. stoletju postavljali rimski vojaki. 2-3 m visok in 1 m širok zaporni zid z obrambnimi stolpi so zgradili, da bi osrčje rimskega imperija obranili pred vdori tujih ljudstev z vzhoda, ter mu tako zagotavljal stabilnost in blagostanje. Zaporni sistem je deloval do začetka 5. stoletja in je predstavljal dodatno  notranjo mejo rimskega imperija. Ob vsej tematski poti smo si ogledovali dobro ohranjene arheološke ostanki zidu, številne površinske kraške oblike – skale, vrtače, škraplje, žlebiče in izjemni kraški pojav, brezstrope jame.

Z razgledne točke na pobočju Strmica smo bili deležni enkratnega pogleda na Ljubljansko barje, Ljubljano,  Ljubljanico, kamnolom na Verdu, v daljavi pa tudi na Kamniško savinjske alpe.

Ob koncu poti ob Rimskem zidu smo si lahko na informacijskem panoju ogledali in prebrali zanimive informacije o rimskih vojaki, ki so pred 1700 leti gradili ta zid.

Pohod  smo nadaljevali mimo gostilne Mesec po tematski poti Rupnikova linija,  ki nas je popeljala mimo več dobro ohranjenih bunkerjev zgrajenih med leti 1937 in 1941. Zgradili so jih za obrambo Kraljevine Jugoslavije pred vdorom italijanskih sil proti Vrhniki in Ljubljani. Vendar ta linija ni izpolnila svojega namena, saj velik del linije ob začetku 2. svetovne vojne ni bil usposobljen za učinkovito obrambo, ker večina bunkerjev ni bila oborožena ali opremljena z zahtevnejšo vojaško opremo.  Poleg dobro ohranjenih bunkerjev smo šli mimo več zdravilnih energetskih točk. Ob bunkerju na najvišji točki našega pohoda, kjer smo si privoščili počitek in okrepčilo, se nam je odprl razgled na samo Zaplano in Logatec, ter na Krimsko pogorje, Javornike, Snežnik, Slivnico, Ljubljanski vrh in ostale vrhove Menišije.

Sledil je še zaključek krožne poti, kjer smo iz pešačenja prešli na prevoz proti izhodišču izleta, seveda polni vtisov nad videnim in doživetim.

Zapisal: M. Bole

Kljub želji po izvedbi še zadnjega planiranega kolesarskega izleta v letu 2025, ki bi ga prekolesarili 24. septembra po cestah zahodnega in osrednjega dela občine Tržič, so nam vremenske razmere le to onemogočile. Tako je v letošnji sezoni vreme onemogočilo izvedbo prvega in zanimivo  zadnjega kolesarjenja (poleg še dveh).

Ni pa nam onemogočilo izvedbe druženja, ki je bilo dogovorjeno po zadnjem kolesarjenju.

Velja izpostaviti, da smo se druženja udeležili vsi, ki smo kolesarili v letošnji sezoni in preživeli prijetne ure ob dobri hrani in primerni pijači, za katero je poskrbel naš zvesti udeleženec kolesarjenja Srečo Poljanec.

Poudariti še velja, da smo uspešno in varno prekolesarili več kot 950 km, da je bilo povprečno število udeležencev na izlet malo manj kot 10 in da smo tokrat kombinirali tudi kolesarjenje in prevoz z vlakom.

Vsem udeležencem se z Jelko Snedic zahvaljujva za korekten odnos, tako med njimi samimi in do naju, do spoštovanja cestno prometnih predpisov, kot tudi dogovorjenega plana tras kolesarjenja ter pravil.

Skratka, kljub deževnemu vremenu smo se polni vtisov in idej razšli ter nakazali, da kljub formalnemu zaključku, še ni konec skupnega kolesarjenja  v letu 2025.

Zapisal: M. Bole

Izlet v čezmejno evropsko prestolnico kulture 2025

V torek, 9. septembra 2025,  smo planirali izlet z vlakom v Novo Gorico. Žal so nam Slovenske železnice na njih svojski spremenile plan, tako da nam ni preostalo nič drugega kot, da smo se na izlet odpravili za avtobusom.

Po prihodu na železniško postajo v Novi Gorici, smo si vzeli nekaj minut za fiziološke potrebe in jutranji napitek. Sledil je vodeni ogled po Muzeju na meji, kjer smo si ogledali predvsem pa poslušali izčrpno in zanimivo zgodovino tega področja, ki je na ogled na razstavi »Državna meja na Goriškem«. Z lokalnim vodičem smo si ogledali še Trg Evrope (Piazzale della Transalpina) in se v nadaljevanju, pod vodstvom Mihaela Zaletela, sprehodili po Erjavčevi alineji slavnih, poleg stavbe EDA centra, spomenika Ikarus, posvečenega Edvardu Rusjanu, nasproti katerega stoji eden izmed treh ohranjenih nagrobnikov nekdanjega pokopališča (z 28.000 pokopanimi in zaprtega leta 1916), obeležja brigadirjem, ki so gradili prve zgradbe novega mesta, do makete mesta, kot si ga je zamislil arhitekt Edvard Ravnikar. Ob njej smo postali malo več časa, da smo se orientirali v prostoru. Sledil je ogled zgradbe mestne občine, knjižnice in Primorskega narodnega gledališča, ter se skozi Borov gozdiček sprehodili do konkatedrale Kristusa Odrešenika, sodobnega sakralnega objekta. Tu je bila najsevernejša točka naše poti. Na poti proti izhodišču odhoda, smo se sprehodili mimo igralnic Perla in Admiral, ter si v stavbi EDA centra ogledali še model Rusjanovega letala Eda.

Do dogovorjenega odhoda avtobusa, pa smo imeli približno dve uri časa za individualne oglede centra mesta in seveda za okrepčilo, ki se je več kot prileglo po prehojenih kilometrih. Dodano vrednost tokratnemu izletu, pa je dalo vodenje z bogatim vsebinskim poudarkom na videnem s strani Mihaela Zaletela.

Zapisal: Miklavž Bole

Kot je že v navadi, torke izkoriščamo za pohode. Tako smo tudi torek, 5. avgusta 2025, izkoristili za pohod na Poljško planino. Tudi vremenske razmere so bile za avgustovsko planinarjenje več kot ugodne.

Izhodišče pohoda je bilo gostišče v Dragi (689 m n.v.), kjer nas je 23 pohodnikov ob 7. uri zastavilo pešačenje proti Tomčevi koči na Poljški planini, ki se nahaja na JZ pobočju Begunjščice, na nadmorski višini 1.180 m. V prijetnem vzdušju smo pot prehodili v predvidenem času in tempu, ki ni bil prav za nobenega pohodnika preobremenjujoč.

Po tradicionalnem skupinskem slikanju ob Tomčevi koči, smo se po delu že prehojene poti vrnili do planine Planinca na napovedani daljši postanek namenjen tako okrepčilu iz nahrbtnika kot tudi ponudbi planšarije, ter seveda tudi druženju.  Le to je bilo popestreno tudi z opisom bistvenih dogodkov, ki so  zaznamovali to planino in bližnjo okolico.

Sledil je povratek na izhodišče, do katerega smo zadovoljni in srečno pripešačili ter si zaželeli vse najboljše do naslednjega pohoda.

Zapisal: Miklavž Bole