Da bi še formalno zaključili organizirano kolesarjenje članov DU Tržič v sezoni 2025, se nas je 18 udeležencev le teh, srečalo 10. decembra v restavraciji RAJ.

Po nagovoru predsednice Društva upokojencev Tržič Darje Ahačič, smo spregovorili o statističnih podatkih kolesarjenj, proglasili naj kolesarja in naj kolesarko leta 2025, se seznanili z osnovnimi informacijami o planu kolesarjenj za leto 2026, ter podali nekaj napotkov za vzdrževanje e-koles čez zimsko obdobje.

Miklavž Bole se je vsem udeležencev zahvalil za korektne medsebojne  odnose, spoštovanje dogovorjenih pravil kolesarjenja in cestno prometnih predpisov. Slednje je rezultiralo tudi k nič nesrečam, nič okvaram in nič mandatnim kaznim.

 

Zapisal: M. Bole

 

V prostorih DU Tržič, so članice društva v oktobru in novembru, tri ponedeljke, 27.10., 3.11. in 24.11.2025, ustvarjale voščilnice za dober namen, pod vodstvom Nataše Pajić, mentorice fraktalnega risanja. Udeleženke so na treh srečanjih napravile 120 unikatnih, fraktalnih voščilnic, ki bodo v letu 2026 poslane našim najstarejšim članom, ob osebnem prazniku.

Pri ustvarjanju so uporabile inovativno in zanimivo tehniko fraktalne risbe.  Ta kreativna metoda temelji na principih abstraktne umetnosti in je izjemno enostavna in sproščujoča ter ima pozitivne učinke na duševno zdravje. Dokazano je tudi,  da risanje in barvanje fraktalnih risb krepi kognitivne sposobnosti, pozornost, koncentracijo, kreativnost, samozavest in motivacijo. Poleg vsega naštetega, pa je to prijetna družabna dejavnost, kjer vsakič izvemo nekaj novega in to preizkusimo v praksi.

Z strani udeleženk je zanimanje za dodatne delavnice,  zato smo z mentorico Natašo Pajić v dogovoru, da  v letu 2026 organiziramo še en sklop fraktalnih delavnic, kjer bomo spoznali in ustvarjali nekatere nove vrste fraktalnih risb.

Napisala: Darja Ahačič predsednica DU TRŽIČ

Tržič, 25.11.2025

Na pohod v Belo krajino smo odšli z avtobusnim prevozom v torek, 4. novembra 2025. Z lokalnim vodičem smo se, izpred vhoda v nekdanji rudnik rjavega premoga  Kanižarica, odpravili na Rudarsko pot do vasi Zorenci in naprej do Butoraja, ter se preko mostu na reki Lahinji povzpeli nazaj na izhodišče.

Med krožno potjo smo pešačili mimo ribnika Mlaka, ki je nastal na območju izkopavanja premoga nekdanjega rudnika Kanižarica, se seznanili  z življem in rastlinjem v in ob njem, ter med pohodom dodobra občutili, kako težko je po pretežno močvirnem svetu hoditi. Pešpot je namreč nastala  že daljnega leta 1857, ob odprtju rudnika Kanižarica. Rudarji iz Butoraja in Zorencev pa so do leta 1965, vsak dan po tej poti hodili na in iz težkega dela v rudniku.

Med pohodom smo si na osončeni jasi vzeli nekaj časa za malico iz nahrbtnika in v nadaljevanju prečkali Križanji potok in reko Lahinjo na dveh mestih.

Po povratku na izhodišče, je sledil še ogled muzejske zbirke rudnika rjavega premoga Kanižarica.

V prvem delu ogleda smo se s strani g. Stanka Starešiniča, seznanili z geološko zgodovino Bele krajine in nastanka kanižarske premogovniške kadunje, ter zgodovino premogovnika Kanižarica od nastanka 1857 do zaprtja 1997.

V drugem delu, pa smo si ogledali dva temeljna objekta muzeja in sicer izvozni stolp in rudniški rov. Izvozni stolp predstavlja vstop v rudniško podzemlje, kjer smo tudi vstopili v umetni rudniški rov in tako občutili podzemlje z opremo, ki je služila izkopavanju rjavega premoga.

 

Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo se v večernih urah vrnili na domove, tokrat z zadnjega organiziranega pohoda DU Tržič v letu 2025.

 

Tokrat smo ponovno združili dve vrsti prevoza in s tem zakorakali na področje multimodalnosti. Z uporabo kartica IJPP, pa smo tudi optimizirali stroške izleta.

Kot  napovedano, je bil namen izleta v Kočevje voden ogled Rudniškega jezera. Zbrali smo se na železniški postaji Podnart in ob 6:37 odpotovali do namenske destinacije. Seveda smo izstopali med potniki s svojo živahno komunikacijo med tem, ko je bistveno mlajša populacija virtualno komunicirala z uporabo mobilnih telefonov in s slušalkami v ušesih.

Zaradi številčnosti udeležencev izleta, sta nas v Kočevju pričakala dva  lokalna vodnika, s katerima smo se v dveh skupinah sprehodili do in okoli Rudniškega  jezera.

Med okoli 7 km pohodom sta nam vodiča predstavila osnovne značilnosti samega mesta Kočevja, ki je vključeval tudi širšo okolico z naselji Kočevarjev in zaprtima območjema Gotenice in Škrilja.  Predstavitev obdobja zadnjih 30 let, pa je izpostavila propad številnih industrijskih podjetij različnih panog in seveda  izpostavila trenutna nosilca industrije Melamin in Yaskawo.

Večji del ogleda je bil namenjen opisu Rudniškega jezera, ki je posledica rudarjenja na tem področju. Sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Seznanili smo se o njegovem nastanku in današnji preobrazbi. Krasi ga neokrnjena narava in ribje bogastvo. V poletnih mescih se spremeni v priljubljeno destinacijo, z vrsto vodnih in obvodnih aktivnosti. Nismo pa vzdržali brez vprašanja o divjadi na ožjem in širšem področju Kočevja. Dobili smo podrobne informacije o treh velikih zvereh in sicer medvedu, volku in risu in s tem dobili objektivnejši pogled na le te.

Po zaključku vodenega ogleda, smo si privoščili za večino obilno okrepčilo v lokalu v neposredni bližini Rudniškega jezera. Polni vtisov, novih znanj in spoznanj smo se vrnili na izhodišče pohoda in izleta. Velja še izpostaviti, da nam je bilo kljub slabi vremenski napovedi, vreme naklonjeno celo toliko, da so vsa zaščitna sredstva proti dežju, ostala neuporabljena vse do za nas končen postaje vlaka v Podnartu, kamor smo prispeli 12 minut po predenem času povratka.

 

Zapisal: Miklavž Bole