Poročilo o srečanju ob predstavitvi knjige Kje so moji ključi – o življenju z demenco
Za podrobnosti kliknite na spodnjo povezavo
POROČILO o izvedbi tečaja fraktalnega risanja
V prostorih DU Tržič, so članice društva v oktobru in novembru, tri ponedeljke, 27.10., 3.11. in 24.11.2025, ustvarjale voščilnice za dober namen, pod vodstvom Nataše Pajić, mentorice fraktalnega risanja. Udeleženke so na treh srečanjih napravile 120 unikatnih, fraktalnih voščilnic, ki bodo v letu 2026 poslane našim najstarejšim članom, ob osebnem prazniku.
Pri ustvarjanju so uporabile inovativno in zanimivo tehniko fraktalne risbe. Ta kreativna metoda temelji na principih abstraktne umetnosti in je izjemno enostavna in sproščujoča ter ima pozitivne učinke na duševno zdravje. Dokazano je tudi, da risanje in barvanje fraktalnih risb krepi kognitivne sposobnosti, pozornost, koncentracijo, kreativnost, samozavest in motivacijo. Poleg vsega naštetega, pa je to prijetna družabna dejavnost, kjer vsakič izvemo nekaj novega in to preizkusimo v praksi.
Z strani udeleženk je zanimanje za dodatne delavnice, zato smo z mentorico Natašo Pajić v dogovoru, da v letu 2026 organiziramo še en sklop fraktalnih delavnic, kjer bomo spoznali in ustvarjali nekatere nove vrste fraktalnih risb.
Napisala: Darja Ahačič predsednica DU TRŽIČ
Tržič, 25.11.2025
Srečanje prostovoljcev programa Starejši za starejše (SzS) od Paradiža do Raja – 15.10.2025
V Društvu upokojencev (DU) Tržič smo 15.10.2025 organizirali srečanje prostovoljcev SzS za Naklo, Kranj in Tržič. Zbrali smo se na avtobusni postaji, kjer sta nas je pozdravili predsednica DU Darja Ahačič in koordinatorica SzS Marina Berlot, ki je načrtovala in dobro izpeljala to srečanje.
Vodenje po mestu je prevzela prostovoljka Marjeta Rakovec. Zelo zanimiv je bil ogled Fužine Germovka v Paradižu, ki sta nam jo predstavila dr. Bojan Knific in restavrator Boštjan Meglič. V Podjetniškem inkubatorju v prostorih nekdanje BPT nas je sprejela gospa Andreja Rauch. Opisala nam je dejavnosti, ki že potekajo in možnosti sodelovanja z njimi. Za vse nas je bila predstavitev Podjetniškega inkubatorja nekaj novega, kar bomo lahko posredovali naprej. Obisk smo zaključili ob kavi in čaju in bili prijetno presenečeni, ko smo dobili darilne vrečke s promocijskim gradivom od občine Tržič.
Na naših srečanjih, ki nam jih enkrat letno omogoči ZDUS, si prostovoljci SzS izmenjamo izkušnje, ki jih dobimo pri delu s starostniki. Zaključili smo v restavraciji Raj s kosilom in z upanjem, da se drugo leto spet srečamo.
Namestnica koordinatorja SzS Milena Remškar
Avtor prispevka: Milena Remškar
Društvo upokojencev Tržič
Tržič, 12.11.2025
Izvedba pohoda po Rudarski poti in ogled rudnika KANIŽARICA – 04.11.2025
Na pohod v Belo krajino smo odšli z avtobusnim prevozom v torek, 4. novembra 2025. Z lokalnim vodičem smo se, izpred vhoda v nekdanji rudnik rjavega premoga Kanižarica, odpravili na Rudarsko pot do vasi Zorenci in naprej do Butoraja, ter se preko mostu na reki Lahinji povzpeli nazaj na izhodišče.
Med krožno potjo smo pešačili mimo ribnika Mlaka, ki je nastal na območju izkopavanja premoga nekdanjega rudnika Kanižarica, se seznanili z življem in rastlinjem v in ob njem, ter med pohodom dodobra občutili, kako težko je po pretežno močvirnem svetu hoditi. Pešpot je namreč nastala že daljnega leta 1857, ob odprtju rudnika Kanižarica. Rudarji iz Butoraja in Zorencev pa so do leta 1965, vsak dan po tej poti hodili na in iz težkega dela v rudniku.
Med pohodom smo si na osončeni jasi vzeli nekaj časa za malico iz nahrbtnika in v nadaljevanju prečkali Križanji potok in reko Lahinjo na dveh mestih.
Po povratku na izhodišče, je sledil še ogled muzejske zbirke rudnika rjavega premoga Kanižarica.
V prvem delu ogleda smo se s strani g. Stanka Starešiniča, seznanili z geološko zgodovino Bele krajine in nastanka kanižarske premogovniške kadunje, ter zgodovino premogovnika Kanižarica od nastanka 1857 do zaprtja 1997.
V drugem delu, pa smo si ogledali dva temeljna objekta muzeja in sicer izvozni stolp in rudniški rov. Izvozni stolp predstavlja vstop v rudniško podzemlje, kjer smo tudi vstopili v umetni rudniški rov in tako občutili podzemlje z opremo, ki je služila izkopavanju rjavega premoga.
Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo se v večernih urah vrnili na domove, tokrat z zadnjega organiziranega pohoda DU Tržič v letu 2025.
Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje – 29.10.2025
Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje
V programu Evropskega tedna mobilnosti je bil kot zadnja aktivnost dne, 29. oktobra 2025 ob 9:00 v Sokolnici, izveden »Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje«.
V tem dinamičnem dopoldnevu, posvečenem zdravemu življenju, aktivnemu staranju in medgeneracijskemu povezovanju, smo člani DU Tržič s svojo prisotnostjo pomembno prispevali k njegovi uspešnosti. Aktivno smo sodelovali tako pri vajah za večjo vitalnost in boljše počutje, se seznanili z ključnimi kolesarskimi veščinami za varno uporabo kolesa in udeležbo v prometu, spoznali prednosti in trike varne vožnje z e-kolesi, osnove vzdrževanja kolesa, način in pravila izposoje koles »Gorenjska.bike«, ter se tudi zapeljali z njihovimi kolesi z električno podporo(Center trajnostne mobilnosti).
V času dogodka, pa so lahko vsi udeleženci Izkoristili priložnost za brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in telesne teže, ki so jih izvajali strokovnjaki Centra za krepitev zdravja. Vsem, ki so izkoristili to priložnost so tudi svetovali, kako z aktivnostmi, kot sta na primer hoja in kolesarjenje, izboljšati svoje zdravje in počutje.
Zapisal: Miklavž BOLE
IZVEDBA IZLETA Z VLAKOM V KOČEVJE – 21.10.2025
Tokrat smo ponovno združili dve vrsti prevoza in s tem zakorakali na področje multimodalnosti. Z uporabo kartica IJPP, pa smo tudi optimizirali stroške izleta.
Kot napovedano, je bil namen izleta v Kočevje voden ogled Rudniškega jezera. Zbrali smo se na železniški postaji Podnart in ob 6:37 odpotovali do namenske destinacije. Seveda smo izstopali med potniki s svojo živahno komunikacijo med tem, ko je bistveno mlajša populacija virtualno komunicirala z uporabo mobilnih telefonov in s slušalkami v ušesih.
Zaradi številčnosti udeležencev izleta, sta nas v Kočevju pričakala dva lokalna vodnika, s katerima smo se v dveh skupinah sprehodili do in okoli Rudniškega jezera.
Med okoli 7 km pohodom sta nam vodiča predstavila osnovne značilnosti samega mesta Kočevja, ki je vključeval tudi širšo okolico z naselji Kočevarjev in zaprtima območjema Gotenice in Škrilja. Predstavitev obdobja zadnjih 30 let, pa je izpostavila propad številnih industrijskih podjetij različnih panog in seveda izpostavila trenutna nosilca industrije Melamin in Yaskawo.
Večji del ogleda je bil namenjen opisu Rudniškega jezera, ki je posledica rudarjenja na tem področju. Sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Seznanili smo se o njegovem nastanku in današnji preobrazbi. Krasi ga neokrnjena narava in ribje bogastvo. V poletnih mescih se spremeni v priljubljeno destinacijo, z vrsto vodnih in obvodnih aktivnosti. Nismo pa vzdržali brez vprašanja o divjadi na ožjem in širšem področju Kočevja. Dobili smo podrobne informacije o treh velikih zvereh in sicer medvedu, volku in risu in s tem dobili objektivnejši pogled na le te.
Po zaključku vodenega ogleda, smo si privoščili za večino obilno okrepčilo v lokalu v neposredni bližini Rudniškega jezera. Polni vtisov, novih znanj in spoznanj smo se vrnili na izhodišče pohoda in izleta. Velja še izpostaviti, da nam je bilo kljub slabi vremenski napovedi, vreme naklonjeno celo toliko, da so vsa zaščitna sredstva proti dežju, ostala neuporabljena vse do za nas končen postaje vlaka v Podnartu, kamor smo prispeli 12 minut po predenem času povratka.
Zapisal: Miklavž Bole
Izvedba pohoda POT OB RIMSKEM ZIDU IN TEMATSKA POT RUPNIKOVA LINIJA – 07.10.2025
V torek, 7.10.2025, smo se odpeljali na pohod z namenom ogleda ostankov poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum (Ajdovski zid), najveličastnejšega rimskega spomenika na slovenskih tleh, ter dela Rupnikove linije.
Pohod smo začeli na odcepu za Zaplano na magistralni cesti med Vrhniko in Logatcem in kmalu prišli do prvih ostankov nekdaj mogočne gradnje, ki so jo v 3. in 4. stoletju postavljali rimski vojaki. 2-3 m visok in 1 m širok zaporni zid z obrambnimi stolpi so zgradili, da bi osrčje rimskega imperija obranili pred vdori tujih ljudstev z vzhoda, ter mu tako zagotavljal stabilnost in blagostanje. Zaporni sistem je deloval do začetka 5. stoletja in je predstavljal dodatno notranjo mejo rimskega imperija. Ob vsej tematski poti smo si ogledovali dobro ohranjene arheološke ostanki zidu, številne površinske kraške oblike – skale, vrtače, škraplje, žlebiče in izjemni kraški pojav, brezstrope jame.
Z razgledne točke na pobočju Strmica smo bili deležni enkratnega pogleda na Ljubljansko barje, Ljubljano, Ljubljanico, kamnolom na Verdu, v daljavi pa tudi na Kamniško savinjske alpe.
Ob koncu poti ob Rimskem zidu smo si lahko na informacijskem panoju ogledali in prebrali zanimive informacije o rimskih vojaki, ki so pred 1700 leti gradili ta zid.
Pohod smo nadaljevali mimo gostilne Mesec po tematski poti Rupnikova linija, ki nas je popeljala mimo več dobro ohranjenih bunkerjev zgrajenih med leti 1937 in 1941. Zgradili so jih za obrambo Kraljevine Jugoslavije pred vdorom italijanskih sil proti Vrhniki in Ljubljani. Vendar ta linija ni izpolnila svojega namena, saj velik del linije ob začetku 2. svetovne vojne ni bil usposobljen za učinkovito obrambo, ker večina bunkerjev ni bila oborožena ali opremljena z zahtevnejšo vojaško opremo. Poleg dobro ohranjenih bunkerjev smo šli mimo več zdravilnih energetskih točk. Ob bunkerju na najvišji točki našega pohoda, kjer smo si privoščili počitek in okrepčilo, se nam je odprl razgled na samo Zaplano in Logatec, ter na Krimsko pogorje, Javornike, Snežnik, Slivnico, Ljubljanski vrh in ostale vrhove Menišije.
Sledil je še zaključek krožne poti, kjer smo iz pešačenja prešli na prevoz proti izhodišču izleta, seveda polni vtisov nad videnim in doživetim.
Zapisal: M. Bole
Mešani pevski zbor društva upokojencev Tržič, na Vrhniki 26.9.2025
13.9. 2025 je na Vrhniki potekalo 40. jubilejno srečanje pevskih zborov z usnjarsko tradicijo. Potekalo je pod pokroviteljstvom pevskega društva Ivana Cankarja. Same prireditve se je udeležilo poleg nas še 9 zborov.
Prireditev so zgledno pripravili domačini, ki so sami vodili program in popestrili s sodelovanjem nekaterih pevovodij. Poleg pozdravnih besed župana se nam je pridružil tudi igralec v preobleki Ivana Cankarja, ki nam je predstavil samo mesto .
Ob koncu prireditve je sledila predaja ključa moškemu pevskemu zboru iz Žirov, ki bo prireditev pripravil naslednje leto v času klekljarskih dni v Žireh v mesecu aprilu.
Po sami prireditvi je sledil ogled mesta nato pa je sledilo prijetno druženje z ostalimi zbori.
Mojca Sedminek
Zaključek planiranih kolesarskih izletov 2025
Kljub želji po izvedbi še zadnjega planiranega kolesarskega izleta v letu 2025, ki bi ga prekolesarili 24. septembra po cestah zahodnega in osrednjega dela občine Tržič, so nam vremenske razmere le to onemogočile. Tako je v letošnji sezoni vreme onemogočilo izvedbo prvega in zanimivo zadnjega kolesarjenja (poleg še dveh).
Ni pa nam onemogočilo izvedbe druženja, ki je bilo dogovorjeno po zadnjem kolesarjenju.
Velja izpostaviti, da smo se druženja udeležili vsi, ki smo kolesarili v letošnji sezoni in preživeli prijetne ure ob dobri hrani in primerni pijači, za katero je poskrbel naš zvesti udeleženec kolesarjenja Srečo Poljanec.
Poudariti še velja, da smo uspešno in varno prekolesarili več kot 950 km, da je bilo povprečno število udeležencev na izlet malo manj kot 10 in da smo tokrat kombinirali tudi kolesarjenje in prevoz z vlakom.
Vsem udeležencem se z Jelko Snedic zahvaljujva za korekten odnos, tako med njimi samimi in do naju, do spoštovanja cestno prometnih predpisov, kot tudi dogovorjenega plana tras kolesarjenja ter pravil.
Skratka, kljub deževnemu vremenu smo se polni vtisov in idej razšli ter nakazali, da kljub formalnemu zaključku, še ni konec skupnega kolesarjenja v letu 2025.
Zapisal: M. Bole
