V torek, 7.10.2025, smo se odpeljali na pohod z namenom ogleda ostankov  poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum (Ajdovski zid), najveličastnejšega rimskega spomenika na slovenskih tleh, ter dela Rupnikove linije.

Pohod smo začeli na odcepu za Zaplano na magistralni cesti med Vrhniko in Logatcem in kmalu prišli do prvih ostankov nekdaj mogočne gradnje, ki so jo v 3. in 4. stoletju postavljali rimski vojaki. 2-3 m visok in 1 m širok zaporni zid z obrambnimi stolpi so zgradili, da bi osrčje rimskega imperija obranili pred vdori tujih ljudstev z vzhoda, ter mu tako zagotavljal stabilnost in blagostanje. Zaporni sistem je deloval do začetka 5. stoletja in je predstavljal dodatno  notranjo mejo rimskega imperija. Ob vsej tematski poti smo si ogledovali dobro ohranjene arheološke ostanki zidu, številne površinske kraške oblike – skale, vrtače, škraplje, žlebiče in izjemni kraški pojav, brezstrope jame.

Z razgledne točke na pobočju Strmica smo bili deležni enkratnega pogleda na Ljubljansko barje, Ljubljano,  Ljubljanico, kamnolom na Verdu, v daljavi pa tudi na Kamniško savinjske alpe.

Ob koncu poti ob Rimskem zidu smo si lahko na informacijskem panoju ogledali in prebrali zanimive informacije o rimskih vojaki, ki so pred 1700 leti gradili ta zid.

Pohod  smo nadaljevali mimo gostilne Mesec po tematski poti Rupnikova linija,  ki nas je popeljala mimo več dobro ohranjenih bunkerjev zgrajenih med leti 1937 in 1941. Zgradili so jih za obrambo Kraljevine Jugoslavije pred vdorom italijanskih sil proti Vrhniki in Ljubljani. Vendar ta linija ni izpolnila svojega namena, saj velik del linije ob začetku 2. svetovne vojne ni bil usposobljen za učinkovito obrambo, ker večina bunkerjev ni bila oborožena ali opremljena z zahtevnejšo vojaško opremo.  Poleg dobro ohranjenih bunkerjev smo šli mimo več zdravilnih energetskih točk. Ob bunkerju na najvišji točki našega pohoda, kjer smo si privoščili počitek in okrepčilo, se nam je odprl razgled na samo Zaplano in Logatec, ter na Krimsko pogorje, Javornike, Snežnik, Slivnico, Ljubljanski vrh in ostale vrhove Menišije.

Sledil je še zaključek krožne poti, kjer smo iz pešačenja prešli na prevoz proti izhodišču izleta, seveda polni vtisov nad videnim in doživetim.

Zapisal: M. Bole