Na pohod v Belo krajino smo odšli z avtobusnim prevozom v torek, 4. novembra 2025. Z lokalnim vodičem smo se, izpred vhoda v nekdanji rudnik rjavega premoga  Kanižarica, odpravili na Rudarsko pot do vasi Zorenci in naprej do Butoraja, ter se preko mostu na reki Lahinji povzpeli nazaj na izhodišče.

Med krožno potjo smo pešačili mimo ribnika Mlaka, ki je nastal na območju izkopavanja premoga nekdanjega rudnika Kanižarica, se seznanili  z življem in rastlinjem v in ob njem, ter med pohodom dodobra občutili, kako težko je po pretežno močvirnem svetu hoditi. Pešpot je namreč nastala  že daljnega leta 1857, ob odprtju rudnika Kanižarica. Rudarji iz Butoraja in Zorencev pa so do leta 1965, vsak dan po tej poti hodili na in iz težkega dela v rudniku.

Med pohodom smo si na osončeni jasi vzeli nekaj časa za malico iz nahrbtnika in v nadaljevanju prečkali Križanji potok in reko Lahinjo na dveh mestih.

Po povratku na izhodišče, je sledil še ogled muzejske zbirke rudnika rjavega premoga Kanižarica.

V prvem delu ogleda smo se s strani g. Stanka Starešiniča, seznanili z geološko zgodovino Bele krajine in nastanka kanižarske premogovniške kadunje, ter zgodovino premogovnika Kanižarica od nastanka 1857 do zaprtja 1997.

V drugem delu, pa smo si ogledali dva temeljna objekta muzeja in sicer izvozni stolp in rudniški rov. Izvozni stolp predstavlja vstop v rudniško podzemlje, kjer smo tudi vstopili v umetni rudniški rov in tako občutili podzemlje z opremo, ki je služila izkopavanju rjavega premoga.

Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo se v večernih urah vrnili na domove, tokrat z zadnjega organiziranega pohoda DU Tržič v letu 2025.