Na pohod v Belo krajino smo odšli z avtobusnim prevozom v torek, 4. novembra 2025. Z lokalnim vodičem smo se, izpred vhoda v nekdanji rudnik rjavega premoga Kanižarica, odpravili na Rudarsko pot do vasi Zorenci in naprej do Butoraja, ter se preko mostu na reki Lahinji povzpeli nazaj na izhodišče.
Med krožno potjo smo pešačili mimo ribnika Mlaka, ki je nastal na območju izkopavanja premoga nekdanjega rudnika Kanižarica, se seznanili z življem in rastlinjem v in ob njem, ter med pohodom dodobra občutili, kako težko je po pretežno močvirnem svetu hoditi. Pešpot je namreč nastala že daljnega leta 1857, ob odprtju rudnika Kanižarica. Rudarji iz Butoraja in Zorencev pa so do leta 1965, vsak dan po tej poti hodili na in iz težkega dela v rudniku.
Med pohodom smo si na osončeni jasi vzeli nekaj časa za malico iz nahrbtnika in v nadaljevanju prečkali Križanji potok in reko Lahinjo na dveh mestih.
Po povratku na izhodišče, je sledil še ogled muzejske zbirke rudnika rjavega premoga Kanižarica.
V prvem delu ogleda smo se s strani g. Stanka Starešiniča, seznanili z geološko zgodovino Bele krajine in nastanka kanižarske premogovniške kadunje, ter zgodovino premogovnika Kanižarica od nastanka 1857 do zaprtja 1997.
V drugem delu, pa smo si ogledali dva temeljna objekta muzeja in sicer izvozni stolp in rudniški rov. Izvozni stolp predstavlja vstop v rudniško podzemlje, kjer smo tudi vstopili v umetni rudniški rov in tako občutili podzemlje z opremo, ki je služila izkopavanju rjavega premoga.
Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo se v večernih urah vrnili na domove, tokrat z zadnjega organiziranega pohoda DU Tržič v letu 2025.
http://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpg00Meta Perčičhttp://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpgMeta Perčič2025-11-09 18:59:342025-11-09 18:59:34Izvedba pohoda po Rudarski poti in ogled rudnika KANIŽARICA – 04.11.2025
Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje
V programu Evropskega tedna mobilnosti je bil kot zadnja aktivnost dne, 29. oktobra 2025 ob 9:00 v Sokolnici, izveden »Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje«.
V tem dinamičnem dopoldnevu, posvečenem zdravemu življenju, aktivnemu staranju in medgeneracijskemu povezovanju, smo člani DU Tržič s svojo prisotnostjo pomembno prispevali k njegovi uspešnosti. Aktivno smo sodelovali tako pri vajah za večjo vitalnost in boljše počutje, se seznanili z ključnimi kolesarskimi veščinami za varno uporabo kolesa in udeležbo v prometu, spoznali prednosti in trike varne vožnje z e-kolesi, osnove vzdrževanja kolesa, način in pravila izposoje koles »Gorenjska.bike«, ter se tudi zapeljali z njihovimi kolesi z električno podporo(Center trajnostne mobilnosti).
V času dogodka, pa so lahko vsi udeleženci Izkoristili priložnost za brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in telesne teže, ki so jih izvajali strokovnjaki Centra za krepitev zdravja. Vsem, ki so izkoristili to priložnost so tudi svetovali, kako z aktivnostmi, kot sta na primer hoja in kolesarjenje, izboljšati svoje zdravje in počutje.
http://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpg00Meta Perčičhttp://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpgMeta Perčič2025-11-09 18:42:562025-11-09 18:42:56Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje - 29.10.2025
Tokrat smo ponovno združili dve vrsti prevoza in s tem zakorakali na področje multimodalnosti. Z uporabo kartica IJPP, pa smo tudi optimizirali stroške izleta.
Kot napovedano, je bil namen izleta v Kočevje voden ogled Rudniškega jezera. Zbrali smo se na železniški postaji Podnart in ob 6:37 odpotovali do namenske destinacije. Seveda smo izstopali med potniki s svojo živahno komunikacijo med tem, ko je bistveno mlajša populacija virtualno komunicirala z uporabo mobilnih telefonov in s slušalkami v ušesih.
Zaradi številčnosti udeležencev izleta, sta nas v Kočevju pričakala dva lokalna vodnika, s katerima smo se v dveh skupinah sprehodili do in okoli Rudniškega jezera.
Med okoli 7 km pohodom sta nam vodiča predstavila osnovne značilnosti samega mesta Kočevja, ki je vključeval tudi širšo okolico z naselji Kočevarjev in zaprtima območjema Gotenice in Škrilja. Predstavitev obdobja zadnjih 30 let, pa je izpostavila propad številnih industrijskih podjetij različnih panog in seveda izpostavila trenutna nosilca industrije Melamin in Yaskawo.
Večji del ogleda je bil namenjen opisu Rudniškega jezera, ki je posledica rudarjenja na tem področju. Sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Seznanili smo se o njegovem nastanku in današnji preobrazbi. Krasi ga neokrnjena narava in ribje bogastvo. V poletnih mescih se spremeni v priljubljeno destinacijo, z vrsto vodnih in obvodnih aktivnosti. Nismo pa vzdržali brez vprašanja o divjadi na ožjem in širšem področju Kočevja. Dobili smo podrobne informacije o treh velikih zvereh in sicer medvedu, volku in risu in s tem dobili objektivnejši pogled na le te.
Po zaključku vodenega ogleda, smo si privoščili za večino obilno okrepčilo v lokalu v neposredni bližini Rudniškega jezera. Polni vtisov, novih znanj in spoznanj smo se vrnili na izhodišče pohoda in izleta. Velja še izpostaviti, da nam je bilo kljub slabi vremenski napovedi, vreme naklonjeno celo toliko, da so vsa zaščitna sredstva proti dežju, ostala neuporabljena vse do za nas končen postaje vlaka v Podnartu, kamor smo prispeli 12 minut po predenem času povratka.
Izvedba pohoda po Rudarski poti in ogled rudnika KANIŽARICA – 04.11.2025
Na pohod v Belo krajino smo odšli z avtobusnim prevozom v torek, 4. novembra 2025. Z lokalnim vodičem smo se, izpred vhoda v nekdanji rudnik rjavega premoga Kanižarica, odpravili na Rudarsko pot do vasi Zorenci in naprej do Butoraja, ter se preko mostu na reki Lahinji povzpeli nazaj na izhodišče.
Med krožno potjo smo pešačili mimo ribnika Mlaka, ki je nastal na območju izkopavanja premoga nekdanjega rudnika Kanižarica, se seznanili z življem in rastlinjem v in ob njem, ter med pohodom dodobra občutili, kako težko je po pretežno močvirnem svetu hoditi. Pešpot je namreč nastala že daljnega leta 1857, ob odprtju rudnika Kanižarica. Rudarji iz Butoraja in Zorencev pa so do leta 1965, vsak dan po tej poti hodili na in iz težkega dela v rudniku.
Med pohodom smo si na osončeni jasi vzeli nekaj časa za malico iz nahrbtnika in v nadaljevanju prečkali Križanji potok in reko Lahinjo na dveh mestih.
Po povratku na izhodišče, je sledil še ogled muzejske zbirke rudnika rjavega premoga Kanižarica.
V prvem delu ogleda smo se s strani g. Stanka Starešiniča, seznanili z geološko zgodovino Bele krajine in nastanka kanižarske premogovniške kadunje, ter zgodovino premogovnika Kanižarica od nastanka 1857 do zaprtja 1997.
V drugem delu, pa smo si ogledali dva temeljna objekta muzeja in sicer izvozni stolp in rudniški rov. Izvozni stolp predstavlja vstop v rudniško podzemlje, kjer smo tudi vstopili v umetni rudniški rov in tako občutili podzemlje z opremo, ki je služila izkopavanju rjavega premoga.
Prijetno utrujeni in polni vtisov, smo se v večernih urah vrnili na domove, tokrat z zadnjega organiziranega pohoda DU Tržič v letu 2025.
Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje – 29.10.2025
Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje
V programu Evropskega tedna mobilnosti je bil kot zadnja aktivnost dne, 29. oktobra 2025 ob 9:00 v Sokolnici, izveden »Festival mobilnosti za starejše – Tržičan je spreten vse življenje«.
V tem dinamičnem dopoldnevu, posvečenem zdravemu življenju, aktivnemu staranju in medgeneracijskemu povezovanju, smo člani DU Tržič s svojo prisotnostjo pomembno prispevali k njegovi uspešnosti. Aktivno smo sodelovali tako pri vajah za večjo vitalnost in boljše počutje, se seznanili z ključnimi kolesarskimi veščinami za varno uporabo kolesa in udeležbo v prometu, spoznali prednosti in trike varne vožnje z e-kolesi, osnove vzdrževanja kolesa, način in pravila izposoje koles »Gorenjska.bike«, ter se tudi zapeljali z njihovimi kolesi z električno podporo(Center trajnostne mobilnosti).
V času dogodka, pa so lahko vsi udeleženci Izkoristili priložnost za brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in telesne teže, ki so jih izvajali strokovnjaki Centra za krepitev zdravja. Vsem, ki so izkoristili to priložnost so tudi svetovali, kako z aktivnostmi, kot sta na primer hoja in kolesarjenje, izboljšati svoje zdravje in počutje.
Zapisal: Miklavž BOLE
IZVEDBA IZLETA Z VLAKOM V KOČEVJE – 21.10.2025
Tokrat smo ponovno združili dve vrsti prevoza in s tem zakorakali na področje multimodalnosti. Z uporabo kartica IJPP, pa smo tudi optimizirali stroške izleta.
Kot napovedano, je bil namen izleta v Kočevje voden ogled Rudniškega jezera. Zbrali smo se na železniški postaji Podnart in ob 6:37 odpotovali do namenske destinacije. Seveda smo izstopali med potniki s svojo živahno komunikacijo med tem, ko je bistveno mlajša populacija virtualno komunicirala z uporabo mobilnih telefonov in s slušalkami v ušesih.
Zaradi številčnosti udeležencev izleta, sta nas v Kočevju pričakala dva lokalna vodnika, s katerima smo se v dveh skupinah sprehodili do in okoli Rudniškega jezera.
Med okoli 7 km pohodom sta nam vodiča predstavila osnovne značilnosti samega mesta Kočevja, ki je vključeval tudi širšo okolico z naselji Kočevarjev in zaprtima območjema Gotenice in Škrilja. Predstavitev obdobja zadnjih 30 let, pa je izpostavila propad številnih industrijskih podjetij različnih panog in seveda izpostavila trenutna nosilca industrije Melamin in Yaskawo.
Večji del ogleda je bil namenjen opisu Rudniškega jezera, ki je posledica rudarjenja na tem področju. Sodi med najčistejša jezera v Sloveniji. Seznanili smo se o njegovem nastanku in današnji preobrazbi. Krasi ga neokrnjena narava in ribje bogastvo. V poletnih mescih se spremeni v priljubljeno destinacijo, z vrsto vodnih in obvodnih aktivnosti. Nismo pa vzdržali brez vprašanja o divjadi na ožjem in širšem področju Kočevja. Dobili smo podrobne informacije o treh velikih zvereh in sicer medvedu, volku in risu in s tem dobili objektivnejši pogled na le te.
Po zaključku vodenega ogleda, smo si privoščili za večino obilno okrepčilo v lokalu v neposredni bližini Rudniškega jezera. Polni vtisov, novih znanj in spoznanj smo se vrnili na izhodišče pohoda in izleta. Velja še izpostaviti, da nam je bilo kljub slabi vremenski napovedi, vreme naklonjeno celo toliko, da so vsa zaščitna sredstva proti dežju, ostala neuporabljena vse do za nas končen postaje vlaka v Podnartu, kamor smo prispeli 12 minut po predenem času povratka.
Zapisal: Miklavž Bole