Tradicionalno smo tudi torek,  7. julija 2026, ob idealnem vremenu, tokrat izkoristili za pohod v Lienške Dolomite.

Na izhodišče pohoda smo se ob 5:30 odpeljali z avtobusom, ki nas je vseh 30 pobiral po ustaljenem vrstnem redu. Peljali smo se skozi Karavanški predor, in  mimo Beljaka do Špitala, kjer smo se usmerili proti Lienzu, ter se z malo iskanja zaradi zapore predvidene ceste, morali za Lienzom usmeriti proti parkirišču, nekaj sto metrov od koče Lienzer Dolimitenhutte, na nadmorski višini 1.620 m. Po zadostitvi fizioloških potreb, smo si oprtali nahrbtnike in krenili proti napovedanem cilju pohoda, koči Karlsbader Hutte in jezera Laserzsee na nadmorski višini 2.260 m.

Med hojo nam je bilo dano občudovati okoliške vršace z zaplatami snega, ki s dvigajo tudi do višine 2.718 m in pa seveda prekrasno floro, kjer je izstopal po obsegu in v polnem razcvetu dlakavi sleč. Predvideno pot z višinsko razliko 640 m, smo prehodili v predvidenem času vsi udeleženci, saj motiva ob predhodno opisanem ni manjkalo. Sledil je počitek, okrepčilo tako iz nahrbtnika kot tudi jedilnika koče, razgledovanje po okoliških vršacih in sprehod do jezera. Kot smo med potjo opazovali raztepene ovce, smo jih na enak način posnemali, ter imeli pred odhodom v dolino kar majhen podvig, da smo se zbrali za skupinsko fotografiranje.

Pri vračanju smo, v izogib kakršnih koli nevšečnostim,  ubrali daljšo pot po cesti in si na izhodišču pohoda, torej v koči Lienzer Dolimitenhutte privoščili zasluženo okrepčilo, predvsem v tekoči obliki.  Prijetno utrujeni, za večino polni nepozabnih vtisov, smo se posedli v avtobus, kjer smo bili s strani vodnice Dragice Štalc kot skupina pohvaljeni. Prijetna utrujenost, pa je prenekaterim botrovala »krajši« času vožnje do izstopnih postaj.

Bilo pa bi nepošteno, če se ne bi zahvalili vsem, ki so prispevali k izvedbi pohoda, še posebno pa Dragici Štalc, za vodenje in potrpljenje pri tako heterogeni skupini pohodnikov.

.

Zapisal: M. Bole