V torek, 24. marca, smo se v jutranjih urah odpeljali na izhodišče pohoda od Ocizle (n.m. 443m), skozi Beko in Botač (n.m. 180m), preko spomenika Emiliju Comiciju (n.m. 320 m) v dolino Glinščice z zaključkom  v Boljuncu (Bagnoli della Rosandra – n.m. 74m). Pohod smo torej začeli na slovenski strani in zaključili na italijanski.

Z nekaj adrenalina in po mojstrskem manevriranju voznika avtobusa na obvozu skozi Klanec, smo se  prebili iz Kozine do Ocizle. Iz Ocizle smo se napotili proti Ociskim jamam, delno po TIGR-ovi spominski poti, kjer smo najprej opazovali kraški svet in si ogledovali številne ponore, vrtače, brezna, naravni most in seveda »izdelke« potoka kraških značilnosti.  Vzpeli smo se do slikovite vasi Beka. Ko smo dosegli travnato jaso na Stezi prijateljstva, smo si privoščili polurni počitek. V nadaljevanju smo se po gozdni poti spustili mimo mejne zapornice v obmejno vas Botač (Bottazzo). Sledil je vzpon do razgledišča nad kanjonom Glinščice in na 36 metrski slap Supet in dalje do cerkve sv. Marije na Pečah (Chiesa di Santa Maria in Siaris). Od tu smo se težko kategorniki povzpeli na Comicijev greben, po katerem smo nadaljevali pot do obeležja plezalcu Emiliu Comiciju. Tu smo si ob dih jemajočih pogledih proti Trstu in tržaškem zalivu, privoščili okrepčilo iz nahrbtnika. Po drugi poti pa smo se pod navpično steno Počivence, s številnimi plezalnimi  smermi, spustili proti Boljuncu. Med hojo smo videli tudi dobro ohranjen vodovod iz rimskih časov. Lahko kategorniki pa so se po zaužitju obroka in pijače iz nahrbtnika odpravili po lažji poti proti Boljuncu, kjer smo se pri najnižje ležečem planinskem zatočišču Maria Premude  v Italiji, ob potoku Rosandra, na nadmorski višini 82 m, ponovno »sestavili«. Pot smo nadaljevali do planiranega cilja pohoda, kulturnega doma Franceta Prešerna v Boljuncu.

V popoldanskih urah smo se prijetno utrujeni  in polni vtisov odpeljali proti domu in se že razveselil naslednjih napovedanih pohodov.

Zapisal: Miklavž Bole