Po nekaj pohodih v bližnjo okolico, smo se tokrat odpravili na izlet z namenom spoznati vsaj nekaj znamenitosti drugega največjega mesta v državi oziroma štajerske prestolnice Maribora. Predno pa smo prispeli na dogovorjeno izhodišče, smo se »obvezno» ustavili na jutranjem napitku na Trojanah.
Z izvedbo programa izleta smo začeli na Lentu, kjer smo poleg temeljito obnovljenega dela Maribora, občudovali najstarejšo vinsko trto na svetu. Sledil je voden ogled Muzeja najstarejše trte, kjer smo izvedeli celovito zgodbo Maribora skozi stoletja, seveda s poudarkom 450 let staro dediščino trte modre kavčine, njenih skrbnikih in razvoju vinogradništva in vinarstva. Manjkala tudi ni degustacija tokrat vina Ranina, po izboru aktualne vinske kraljice.
Po prvi tretjini programa smo nadaljevali z vodenim ogledom pomembnih znamenitosti Maribora, vse od Lenta, preko Vojašniškega trga z lutkovnim gledališčem, Glavnega trga s kužnim znamenjem, Grajskega trga, Trga svobode, pogled namenili tudi Frančiškanski cerkvi, nadaljevali mimo Vinagove vinske kleti do Slomškovega trga, ki ga z vzhodne strani zamejuje mariborska Stolnica z zahodne pa zgradba rektorata Mariborske univerze. Ogled smo nadaljevali do Trga generala Maistra, ter se mimo Muzeja narodne osvoboditve Maribor sprehodili do Mestnega parka, katerega urejanje datira v leto 1872 in v katerem še danes raste 150 različnih vrst dreves in grmovnic. Izpostaviti še velja, da je v slednjega redno zahajal in telovadil do poznih let, naš olimpionik Leon Štukelj.
Sledila je še tretja tretjina programa, torej ogled Mariborskega akvarija-terarija, ki se nahaja na obrobju Mestnega parka in ima več kot 70 letno tradicijo. Tudi tu nismo ostali brez strokovnega vodenja, ki nas je popeljalo k seznanjanju 120 različnih vrst rib v 39 akvarijih z rečnega, jezerskega in morskega okolja, z vseh koncev sveta. V terariju, ki pa ima krajšo tradicijo kot akvarij, pa smo si ogledali več kot 50 vrst plazilcev in dvoživk.
Ker nam je po zaključku planiranih ogledov do predvidenega kosila v gostilni Pri Karlu ostalo še nekaj prostega časa, smo ga izkoristili tako za sprehod po parku do Treh ribnikov in/ali za uživanje okrepčilnih napitkov.
Na povratku pa so, kljub temu, da postanek na Trojanah ni bil predviden, »trojanski krofi« le premamili toliko udeležencev, da so bili vzrok za dodaten postanek. Vsekakor pa lahko zaključimo, da je bil izlet več kot uspešen tako glede lokacije in vsebine.
Dne 14. 3. 2026 je v Restavraciji Raj v Tržiču potekal zbor članov društva. Na zboru članov so bili prisotni tudi gostje: podžupanja Občine Tržič Metka Gaberc, podpredsednik PZDU Ivo Veger, predsednik Športne zveze Tržič Silvo Japelj, sekretarka Biserka Drinovec, predsednik ZKO David Ahačič, predsednik ZAŠM Miklavž Bole, predsednik Društva invalidov Jože Bohinc
Na zboru so bila potrjena vsa poročila za leto 2025 in potrjeni vsi plani za leto 2026.
Sprejet je bil tudi sklep, članarina bo od leta 2027 znašala 15 EUR.
Na zboru so bila podeljena priznanja Prostovoljec ZDUS :
http://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpg00Meta Perčičhttp://www.dutrzic.si/wp-content/uploads/2024/02/Drustvo-upokojencev-Trzic_logotip-70-let-conv-1-300x102.jpgMeta Perčič2026-03-21 10:41:072026-03-21 10:41:07Poročilo o zboru članov DU – 14.03.26
Kot napovedano smo se 24. februarja, ob 8:40 odpravili na pohod kar s »Pomembnejšega avtobusnega postajališča Tržič«. Do samega izhodišča smo se odpeljali z avtobusom na redni liniji Tržič- Podljubelj in stroške prevoza pokrili z »rdečo kartico« – kartico integralnega javnega potniškega prometa. Med spominskim obeležjem, ki simbolizira legendo o nastanku Tržiča in Podružnično osnovne šolo Podljubelj se nas je 26 udeležencev pohoda »preštelo« in krenilo po cesti na Reber in dalje proti sedlu med kmetijama Završnik in Počivalnik. Tu smo si privoščili okrepčilo iz nahrbtnika, obujali spomine na ta prave zime, smučišče izpod Velikega vrha in seveda spregovorili o »meji« med S. Ano in Sv. Katarino. Seveda se je bilo potrebno tudi vrniti v Tržič in to po markirani poti pod Velikim vrhom čez Pirmance in Kamnek.
V času več kot 3 urne hoje in 340 m vzpona ter 500 m spusta smo spoznavali bližnjo in daljno okolico, pogledali na okoliška naselja, kmetije, ter hribe in gore. Ob ponovnem spoznanju, da imamo prelepo okolico, smo se polni vtisov razšli z mislijo na naslednje napovedane pohode oziroma izlete.
OBISK MARIBORA – 17. 03. 2026
OBISK MARIBORA dne, 17. marca 2026
Po nekaj pohodih v bližnjo okolico, smo se tokrat odpravili na izlet z namenom spoznati vsaj nekaj znamenitosti drugega največjega mesta v državi oziroma štajerske prestolnice Maribora. Predno pa smo prispeli na dogovorjeno izhodišče, smo se »obvezno» ustavili na jutranjem napitku na Trojanah.
Z izvedbo programa izleta smo začeli na Lentu, kjer smo poleg temeljito obnovljenega dela Maribora, občudovali najstarejšo vinsko trto na svetu. Sledil je voden ogled Muzeja najstarejše trte, kjer smo izvedeli celovito zgodbo Maribora skozi stoletja, seveda s poudarkom 450 let staro dediščino trte modre kavčine, njenih skrbnikih in razvoju vinogradništva in vinarstva. Manjkala tudi ni degustacija tokrat vina Ranina, po izboru aktualne vinske kraljice.
Po prvi tretjini programa smo nadaljevali z vodenim ogledom pomembnih znamenitosti Maribora, vse od Lenta, preko Vojašniškega trga z lutkovnim gledališčem, Glavnega trga s kužnim znamenjem, Grajskega trga, Trga svobode, pogled namenili tudi Frančiškanski cerkvi, nadaljevali mimo Vinagove vinske kleti do Slomškovega trga, ki ga z vzhodne strani zamejuje mariborska Stolnica z zahodne pa zgradba rektorata Mariborske univerze. Ogled smo nadaljevali do Trga generala Maistra, ter se mimo Muzeja narodne osvoboditve Maribor sprehodili do Mestnega parka, katerega urejanje datira v leto 1872 in v katerem še danes raste 150 različnih vrst dreves in grmovnic. Izpostaviti še velja, da je v slednjega redno zahajal in telovadil do poznih let, naš olimpionik Leon Štukelj.
Sledila je še tretja tretjina programa, torej ogled Mariborskega akvarija-terarija, ki se nahaja na obrobju Mestnega parka in ima več kot 70 letno tradicijo. Tudi tu nismo ostali brez strokovnega vodenja, ki nas je popeljalo k seznanjanju 120 različnih vrst rib v 39 akvarijih z rečnega, jezerskega in morskega okolja, z vseh koncev sveta. V terariju, ki pa ima krajšo tradicijo kot akvarij, pa smo si ogledali več kot 50 vrst plazilcev in dvoživk.
Ker nam je po zaključku planiranih ogledov do predvidenega kosila v gostilni Pri Karlu ostalo še nekaj prostega časa, smo ga izkoristili tako za sprehod po parku do Treh ribnikov in/ali za uživanje okrepčilnih napitkov.
Na povratku pa so, kljub temu, da postanek na Trojanah ni bil predviden, »trojanski krofi« le premamili toliko udeležencev, da so bili vzrok za dodaten postanek. Vsekakor pa lahko zaključimo, da je bil izlet več kot uspešen tako glede lokacije in vsebine.
Zapisal: Miklavž Bole
Poročilo o zboru članov DU – 14.03.26
Dne 14. 3. 2026 je v Restavraciji Raj v Tržiču potekal zbor članov društva. Na zboru članov so bili prisotni tudi gostje: podžupanja Občine Tržič Metka Gaberc, podpredsednik PZDU Ivo Veger, predsednik Športne zveze Tržič Silvo Japelj, sekretarka Biserka Drinovec, predsednik ZKO David Ahačič, predsednik ZAŠM Miklavž Bole, predsednik Društva invalidov Jože Bohinc
Na zboru so bila potrjena vsa poročila za leto 2025 in potrjeni vsi plani za leto 2026.
Sprejet je bil tudi sklep, članarina bo od leta 2027 znašala 15 EUR.
Na zboru so bila podeljena priznanja Prostovoljec ZDUS :
Ljubi Jakšič, Magdi Sitar, Marjeti Slabe, Mariji Rakovec, Jožefi Peteh in Marini Berlot.
Zveza kulturnih organizacije Tržič je našim članicam za delo v pevskem zboru Društva upokojencev Tržič podelila :
Zlato Kurnikovo značko Silvi Škofic
Bronasto Kurnikovo značko Maruši Sedminek, Marjeti Slabe in Jelki Snedic
Predsednica društva Darja Ahačič
POHOD PODLJUBELJ-PIRMANCE-KAMNEK-TRŽIČ – 24.02.2026
Kot napovedano smo se 24. februarja, ob 8:40 odpravili na pohod kar s »Pomembnejšega avtobusnega postajališča Tržič«. Do samega izhodišča smo se odpeljali z avtobusom na redni liniji Tržič- Podljubelj in stroške prevoza pokrili z »rdečo kartico« – kartico integralnega javnega potniškega prometa. Med spominskim obeležjem, ki simbolizira legendo o nastanku Tržiča in Podružnično osnovne šolo Podljubelj se nas je 26 udeležencev pohoda »preštelo« in krenilo po cesti na Reber in dalje proti sedlu med kmetijama Završnik in Počivalnik. Tu smo si privoščili okrepčilo iz nahrbtnika, obujali spomine na ta prave zime, smučišče izpod Velikega vrha in seveda spregovorili o »meji« med S. Ano in Sv. Katarino. Seveda se je bilo potrebno tudi vrniti v Tržič in to po markirani poti pod Velikim vrhom čez Pirmance in Kamnek.
V času več kot 3 urne hoje in 340 m vzpona ter 500 m spusta smo spoznavali bližnjo in daljno okolico, pogledali na okoliška naselja, kmetije, ter hribe in gore. Ob ponovnem spoznanju, da imamo prelepo okolico, smo se polni vtisov razšli z mislijo na naslednje napovedane pohode oziroma izlete.
Zapisal: Miklavž Bole