Znate pravilno uporabljati dolge luči?

Če smo predhodni članek namenili opisu in uporabi dnevnih in zasenčenih lučmi, pa se tokrat posvetimo lučem z dolgim snopom svetlobe ali, kot jim pogosteje pravimo, dolgim
lučem. Ponoči, ko je vidljivost slaba, imamo med vožnjo praviloma prižgane dolge luči, ki omogočajo precej boljšo vidljivost. Koristne so za voznika, za ostale udeležence pa so
običajno precej moteče. Zato je uporaba dolgih luči natančno opredeljena in omejena.
Zapomniti si velja, da jih moramo izklopiti:
– v predoru,
– ob mestni razsvetljavi,
– ko se približuje nasproti vozeče vozilo, kolesar ali človek (skupina ljudi),
– ko dohitimo vozilo na istem voznem pasu in
– ko nas vozilo prehiteva.
Ob izklopu dolgih luči (ko zasenčimo dolgi snop), moramo hkrati prilagoditi še hitrost svojega vozila, saj je osvetljeni del ceste nenadoma precej manjši s tem pa tudi vidljivost.
Kako reagiramo, ko nas dolge luči zaslepijo? Ko nas vozilo, ki vozi za nami slepi, zasenčimo vzvratno ogledalo in se izognemo gledanju v svetlobni snop. To je najlažje in hkrati najmanjše dejanje, s katerim lahko preprečimo motečo svetlobo.
V primeru, ko nam voznik z vklopljenimi dolgimi lučmi pripelje nasproti, je edina pravilna reakcija, da pogled osredotočimo na desni rob vozišča. Tako nas bo dolgi snop najmanj motil in bomo lahko varno peljali mimo moteče svetlobe. S svetlobno hupo – »blendanjem« nasproti vozečemu vozniku namreč povzročimo še dodatno nevarnost (dva zaslepljena voznika). Pri tem nas omejuje tudi 70. člen ZPrCP, ki pravi: »(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju sme opozarjati le s svetlobnimi opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika.« Uporaba za kakršnekoli druge namene velja za prekršek.

Vir: Zavarovalnica Triglav